strah

STRAH ME JE, DA MI NE BO USPELO

Povsem človeško je, da se včasih, še preden se lotimo novega izziva, ustrašimo poraza. Strah se pojavi vsakič, ko zapustimo svojo cono udobja, ali ko si nekaj tako zelo močno želimo, da se že vnaprej bojimo, kaj bo, če nam spodleti. 

Kolikokrat si že ponosno razglasila kakšnega od svojih ciljev in načrtov ter potem bolj ali manj osramočena priznala, da ti ni uspelo? Zase vem, da je za mano več neuspehov kot uspehov in dolgo časa sem se zaradi tega obremenjeval, dokler nisem spoznal, da je to nekaj povsem normalnega. Na poti do vsakega uspeha je namreč vedno nekaj težav in ovir. Preden prideš do tistega zadoščenja, “zdaj mi je pa res uspelo”, je več tistih slabih trenutkov, ki jih je enostavno treba prebroditi in sploh ne pomenijo konca sveta. Poraz je tako kot strah – navzven mogočen in strašljiv, navznoter pa votel in samo mi sami ga dojemamo tako tragično, oklica pa sploh ne, čeprav se s slednjim verjetno najbolj obremenjujemo.  

Edini pravi poraz je, ko obupaš sama nad sabo. Kajti vsaka izkušnja, iz katere si se nekaj naučila, ni poraz, je le lekcija, ki si jo morala osvojiti na poti do zmage nad izzivom. Na tebi je, da ostaneš odprta za različne poskuse, da ne obupaš, ampak se boriš za to, kar si želiš. 

Tukaj so trije preprosti nasveti, ki ti bodo pomagali v kosanju s strahom, v različnih situacijah. 

1. Zavedaj se, da pot do zastavljenih ciljev ni avtocesta, čeprav si jo vsi na začetku predstavljamo kot takšno. Ko se kar naenkrat začnejo gorski prelazi in neverjetni ovinki, misliš, da si na napačni poti in da si vse zafrknila. Ni res, nisi! Le kaj se je treba še naučiti, dodelati, spremeniti, poiskusiti na drugačen način. Naj ti to ne vzame volje in ne jemlji vsega skupaj preveč resno. Nov dan, nov poskus. Dokler poskušaš, slej kot prej prideš na cilj.

2. Kaj pa, če mi ne uspe? Kaj pa, če ti? Velikokrat se podviga sploh ne lotimo, ker se nam nekje v podzavesti vrti program: “tako ali tako mi ne bo uspelo.” In potem ga sami okrancljamo z izvrstnimi izgovori, kot so: nimam časa, v resnici me to ne zanima, ni pravi čas … Si tudi ti ekspert, ko je treba našteti vse probleme in se ne spomniš, da bi bilo bolje iskati rešitve? Vprašanje, ki pomaga pri tej zagati, je: “Ali si to res želim, ali mi je samo všeč ideja, da bi tako bilo?” Nič hudega, če v srcu začutiš, da to ni to, samo potem je za miren spanec treba prevzeti odgovornost za to odločitev in se ne skrivati za izgovori.

3. Pripravi se na to, da bo drugače celo neudobno. Spremeniti nič in imeti drugačne rezultate, pač ne gre. In ko stvari spreminjamo, se znajdemo v neudobnih situacijah in tega nas je strah. Povem ti, da nobena od teh situacij ne “boli”, bolj kot to, da ostajaš pri nečem, s čimer nisi povsem zadovoljna na dolgi rok. 

Pravzaprav je vse v tvoji glavi. Ja, vem, tega zagotovo še nisi slišala. Ampak čeprav to poslušamo že cela življenja, se delamo, kot da glede tega nič ne moremo narediti. Hej! To, kar se dogaja v tvoji glavi, je tvoja odgovornost. Pika.   

Držim pesti zate. Obljubim, da ti bo uspelo, če le ne boš odnehala! Navijam! 

Jakob