PRAVE SUPERGE SO MAGIČNA OBUTEV

Izbrati pravo supergo ali športni copat je pomembnejše, kot udobnost visokih pet. Večina žensk ima rada čevlje. Tudi jaz, samo da večino denarja in časa zapravim za idealen par superg in ne modno obutev. In je vredno. Vse vemo, da je treba v visokih petah pač včasih potrpet, pri supergah pa to ne bi smelo biti tako. V supergah trpiš zaradi drugih stvari, recimo telovadbe. 

Žuljasta nočna mora

Superge gor superge dol – nočna mora iz Berlinskega maratona, ki sem ga odtekla dve leti nazaj. Nikoli, čisto nikoli, v vseh letih tekanja po najrazličnejših terenih in razdaljah, se mi ni zgodilo, da bi me obutev tako grdo ožulila. Leva noga. Spodaj na podplatu. Nekje, kjer me prej še nikoli ni sploh bolelo. Vse je enkrat prvič. Ali kako že pravijo. Takrat sem si obljubila, da se mi to nikoli več ne bo zgodilo. 

Pa začnimo, na začetku. Tečem od malega. Že v osnovni šoli sem pred poukom s psom hodila tečt. Kar tako, za gušt. Teka nikoli nisem trenirala, vedno pa je bil tek moja sreča, moje srce, moja svoboda. Vedno sem imela dobre tekaške superge in z njimi nikoli problema. Dobre v smislu, da so mi pasale na nogo, niso me tiščale, ne ožulile. Seveda, pa ko tečeš razdalje do 10km, je manj možnosti, da se ti kaj takega pripeti, kot če tečeš 42km.

V osnovni šoli sem se pričela (za šolo) udeleževati tekmovanj na 1000m. Vedno sem bila med prvimi tremi. Tudi na gimnaziji, ko sem tekla za šolo, na Ljubljanskem maratonu, sem se povzpela na stopničke. V živo se spomnim, kako sem tekla z rezervo, klepetala z vsakim, ko sem ga srečala in mi kraj pameti ni padlo, da lahko pridem med prve tri. 

O tem, kakšne naj bi bile primerne tekaške superge, sem začela bolj “podrobno” razmišljati po moji prvi odtečeni 42ki let 2011, ko sem nekaj časa delala za Asics. (P.s. nobeno od omenjenih podjetji ni plačalo te objave, zgolj delim svoje izkušnje, če pa to kdo bere, ki bi mi ponudil kakšne superge, pa kar na dan z besedo, dvigujem roko, maham močno.)

Kje sem nabrala vse praktične izkušnje o supergah, da vam lahko malo “popametujem”? Torej, svoj prvi velik maraton sem odtekla leta 2011. 1 leto po prvem porodu. V planu sem imela že 2 leti prej, vendar sem ravno zanosila, zato sem ta projekt opustila. Pred tem sem tekla 21ke za dušo. Moj spomin beleži le trenutni osebni rekord 1:31:32 pretečen lani v Disneylandu v Parizu (mimogrede, najboljši polmaraton ever, ko tečeš znotraj Disneylanda). Imam pa za spremembo zabeležene (na papirju) vse velike maratone. Preden se popolnoma posvetim supergam, teorija vs praksa, evo jih:

Korona je zagodla planu, 2020 bi morala spomladi teči v Parizu in jeseni v New Yorku.

Kakšne so primerene superge? 

To je vprašanje za biti ali ne biti, oziroma za trpeti ali ne trpeti. Vse zapisano od tukaj naprej, so izključno moje osebne izkušnje. O “grobi” teoriji, kaj za koga, ter katere superge so za ljudi z različnim naklonom v gležnju in položajem stopala in kaj pravijo testi, lahko popolnoma vsak vpraša strica Googla. Najdeš ogromno, a nič ne pomaga, dokler nimaš superge na sebi in pretečeš nekaj kilometrov.

Zame je ključno, da so superge udobne. Da me nič ne tišči, ko jih dam na nogo. Seveda, kdo bi pa kupil superge, ki te v trgovini tiščijo. No spet, če gre za spletni nakup je to kar precej verjetno. Zato je moje prvo pravilo, ne kupuj tekaških superg na internetu, če jih prej nisi imela na nogi! Seveda, če ti ustreza en model in potem kupuješ popolnoma enak izdelek, ni problem. (V kolikor tvoj popolnoma identični model še obstaja.)

Prvo 42ko, sem pretekla v Nike supergah. V teh supergah, sem se tudi pripravljala na ta maraton in so bile, po pretečenem maratonu, dobesedno za v smeti. Ja superge imajo rok trajanja, zato nikar ne vztrajaj v enih predolgo, to je drugo pravilo. Na nogah jih imaš zaradi dobrega oprijema, da blažijo udarce in da ti pomagajo pri aktivnosti, ne da te onemogočajo in bog ne daj prispevajo h kakšni poškodbi. 

Za tem sem želela kupiti enake, vendar je šel ta model ven iz prodaje. Pa se je začelo (»story of my life«). Kupila sem nek drug model, ki seveda ni bil enak (v trgovini so mi seveda trdili, da je to to… noup!). Dobro tukaj je, da vodim aerobiko in v kolikor mi superge ne ustrezajo za tek, ji potem uporabim v dvorani. 

Par mesecev za tem, sem pričela sodelovati z Asics in tako se dobila njihove superge, model DS Trainer. S temi supergami sem šla 2x poskusno na tek in potem sem v roku enega meseca odtekla polmaraton in pa postala državna prvakinja v Maratonu (Radenci 2012) s časom 3:14:35. Torej, superge so mi ustrezale “u nulo”. Te so bile res top. Potem pa, so pričeli spreminjati sam model DS Trainer in glej ga zlomka, niso bile več enake in posledično meni nikakor pasale na nogo. Nekaj časa sem potrebovala, da sem zopet odkrila model, ki mi ustreza. Drugi proizvajalec. Saucony Kinavara. V teh (imela sem 2 para enakih) sem odtekla 3 velike maratone: Ljubljana 2016, Radenci 2017 in Las Vegas 2017. V živo se spomnim, kako sem drug par oguljenih superg po maratonu vrgla (še v Las Vegasu) v koš za smeti (hkrati pa potočila tudi par solzic – tekači boste razumeli). 

In kako se zgodba nadaljuje. Podobno. Nekaj časa sem spet potrebovala, da sem odkrila model, ki paše na mojo nogo. Kupila sem tudi nov model Kinvare, ki pa ni bil več enak predhodniku. V tem času iskanja primernega modela za mojo nogo, se je zgodil tudi »the« Berlinski maraton 2018, ko me je nekje okoli 13km začelo tako grozno tiščati na podplatu leve noge, da nisem vedela, kaj bi sama s sabo. Tekla sem v enem izmed modelov Ascis superg, ki so bile v fazi treninga vedno ok. Na 15km, mi je mož dal eno mini nogavico, in potem sem dejansko do konca 42,2km, se vsak kilometer obuvala in sezuvala, ker sem kepo te nogavice tlačila notri v supergo, da je bil pritisk na stopalo čim bolj različen. Noro. Ne moreš verjeti tega, če ne doživiš. Potem pa sva z možem, v sklopu Berlinskega maratona testirala Nike Vaporfly 4% Flyknit. Ravno so jih dali na trg in tudi Eliud Kipchoge je v njih zmagal “to dirko”. In to so za moje pojme, najboljše superge ever. So lahke, so hitre in glede na vse, tudi blažene. Drugi par teh superg sem vrgla v smeti par dni nazaj. Zguljene še veliko preveč kot bi morale biti. So pa odelale svoje (to ne morem zanikat). Honolulu maraton, Chicago maraton in pa še kar nekaj polmaratonov ter karantenskih tekov. Seveda, tega modela zopet (»story of my life«), ne delajo več. 

Kaj priporočajo drugi?

Na svojem Instagram storyu sem spraševala, kakšne superge moji sledilci priporočajo. Dobila sem kar nekaj odgovorov, veliko pa vas je bilo tudi takih, ki ste rekli naj delim. To je bil tudi povod tega, da se se spravila napisati kar blog.

Moji sledilci so priporočali: Mizuno (Enigma, Rider), Asics, Nike (Air Zoom), On, Adidas (Ultraboost 2020), Altra Running… in pa zmagoviti (malo za hec malo za res): »včasih so tekli bosi«, »elektični skiro«, »Mercedes, BMW, Audi«, ipd.

Hitre in počasne superge

Ni težko dobiti fajn tekaških superg. Ampak, a bodo tudi hitre?! Trgovci ponujajo določene znamke in nič ni narobe z njimi, vendar če želiš ti doseči neke rezultate in ti prodajo že v osnovi počasne superge, ne boš nikoli nikoli dosegel teh rezultatov. Ne vem kako bi točno razložila razliko med (zame) hitro in počasno supergo. Recimo jaz v hitri supergi pretečem kilometer 4:00 v počasni pa porabim enako energije in ne gre hitreje kot 5:00 pa še to se morm nenormalno bolj priganjat. Sama sem zagovornik, da imaš v vsakem primeru dva para superg. Ene hitre in ene počasne, ki jih v fazi treninga malo menjavaš. Ta počasne so bolj blažene, tiste bolj udobne, ponavadi so to te superge, ki ti jih trgovci prvo ponudijo ko rečeš, da tečeš 42km. Seveda, ker ta hitre so vse manj blažene, saj v osnovi primerne za krajše razdalje. Ampak, ko se ti gre za čas, za rezultat (za rezultat, ki ga sam pri sebi želiš doseči, ne mislim za nek vrhunski rezulat, pač za tvoj osebni cilj, za tvoje osebno zadovoljstvo, za tvojo osebno zmago) pa potrebuješ superge, ki ti bodo to omogočale. Najdit le te pa ni mačji kašelj. Trenutno imam ene superge, ki so sicer nekje vmes. Niso najhitrejše, niso pa najbolj “švoh”. Če mi razpišejo maraton v tem trenutku, sicer ne bom rekla, da nimam pravih superg, ampak še vseeno, ni to to. Me zanima koliko dolga bo pot, da ponovno najdem primerne, hitre superge, ki mi bodo ustezale tako kot do sedaj štirje modeli (od sprobanih najmanj 20). Ne vem zakaj je treba modele spreminjat (ane!!). To sigurno delajo, da me živcirajo.

Torej kaj bi svetovalva vsakemu od vas, da bodo superge res magične in vam pomagala, do ciljev, ki ste si jih zastavili:

1. Prvo pravilo, ne kupuj tekaških super na internetu, če jih prej nisi imela na nogi!
2. Superge imajo rok trajanja, zato nikar ne vztrajaj v enih predolgo.
3. Vedno imej dvojne tekaške superge, ki ji med sabo menjavaj. Probaj tako, da en par superg vsaj 24ur počiva. En par naj bo zelo mehek, udoben, kot da tečeš po oblaku. Drugi par naj bo trši, s tanjšim podplatom.
4. Če tečeš veliko tudi »offroad« imej nujno še tretji par trail superg, te lahko uporabiš tudi za razne Šmarke (oziorma, če hodiš na kašen, tebi bližji hrib). V kolikor imaš več parov superg, ti tudi dlje zdržijo.
5. Prodajalci v “večjih trgovinah”, kjer ponujajo različne znamke superg, večkrat preferijajo določeno znamko (zaradi … vstavi poljubno), ne se pustit zavest, v kolikor si prepričan(a), da ti 100% boljše paše na nogo nekaj drugega.
6. Vseeno si na internetu malo preberi, kaj pravijo aktualni testi superg (glej da so za isto sezono in ne stari) in nekaj o teoriji (nevtralno stopalo, pronator) in vsekakor poslušaj tudi nasvete prodajalca, vendar najprej poslušaj svoj instinkt.
7. V kolikor obstaja možnost testa, jo izkoristi in vsekakor odteči malo v njih. Načeloma lahko v vseh večjih trgovinah na tekaški stezi sprobaš superge, vendar se (roko na srce) nam to prav v tistem trenutku (ponavadi) ne da. No kaj naj rečem, naj se ti da. Ne bo ti žal.
8. Nikakor ne ŠPARAJ na obutvi, predvsem pa ne na tekaških supergah. Prav tako superge menjavaj redno (tako kot jih svojim otrokom, ker jim noga še raste), imaš le ena stopala, ene noge, predvsem pa… tek MORA biti užitek. 
9. Pa mogoče še to. Glede velikosti. Zapomni si dolžino “copata” v cm. Ker različni proizvajalci imajo različne številke za različno dolžino. Se pravi jaz imam tekaške superge 26,5cm. Kar pa je nekje številka 41, nekje 43 in nekje 39.5. In naj ne bodo preveč “na knap”, malce prostora spredaj je le fajn da je, da ne bodo nohti plavi brez namazanega laka za nohte.
10. Pravkar mi je kapnilo še to, drage dame, gelish na nogah, ni fajn če ste tekačice, predebela plast je. Bodite dobre do svojih nog in nohtov in če že, imejte le navadni lak. Saj na nogah kar dolgo zdrži. Pa redno krajšanje nohtov, na kar kar malo pozabimo, če imamo gelish gor. Že milimeter ali dva se lahko zelo pozna ko obuješ svoje superge.

Barbara